Naložbene prevare imajo veliko pojavnih oblik: domnevne ponudbe vezanih ali vpoglednih vlog z izstopajoče visokimi obrestmi, deleži v podjetjih ali projektih, ki v taki obliki ne obstajajo, predborzne delnice, modeli s plemenitimi kovinami ali nepremičninami ter piramidni sistemi, pri katerih izplačila izvirajo iz denarja novih vlagateljev. Stik pogosto nastane prek primerjalnih strani, oglasov, telefonskih klicev ali priporočil iz kroga znancev.
Ponudniki nastopajo profesionalno, uporabljajo kakovostno dokumentacijo in deloma imena, ki so podobna imenom znanih institucij. Na začetku so včasih izplačani manjši zneski, da se vzbudi zaupanje. Da nekaj ni v redu, se pogosto pokaže šele, ko obresti izostanejo, ko odpoved ni obravnavana ali ko ponudnik ni več dosegljiv.
Tisti, ki je naložbo zasnoval, za oškodovance večinoma ni dosegljiv ali pa ima sedež v tujini; neposredno uveljavljanje proti tem osebam je zato pogosto težavno. Pravna preveritev zato usmeri pogled tudi na druge udeležence – na primer posrednike, imetnike računov ali ponudnike plačilnih storitev. Kateri zahtevki dejansko obstajajo, je odvisno od okoliščin posameznega primera.