Pri prevarah z nakazili storilci svoje žrtve pripravijo do tega, da nakazilo izvedejo same. Tipični so računi z zamenjano številko IBAN, lažne spletne trgovine, ki sprejemajo le predplačilo, šok klici domnevnih svojcev ali policistov ter sporočila, v katerih se nekdo izdaja za otroka ali nadrejenega. Denar pristane na tujem računu in je od tam večinoma hitro posredovan naprej.
Pravno je ta položaj težavnejši kot dostop tretjih oseb do računa. Če ste nakazilo odobrili sami, to načeloma velja za odobreno – tudi če ste bili zavedeni. Zahtevka za povračilo proti lastni banki iz § 675u nemškega Civilnega zakonika (BGB) tedaj načeloma ni. To vam povemo odkrito, ker je pomembno za realno oceno vašega primera.
To ne pomeni, da opornic ni. V poštev pridejo preklic nakazila, zahtevki proti imetniku računa prejemnika in – v izjemnih primerih – zahtevki proti udeleženim bankam. Poleg tega preverimo, ali ste plačilo dejansko odobrili vi ali pa so ga storilci sprožili sami, na primer prek oddaljenega dostopa.