Plačila na verigi blokov so javno vidna – kdo stoji za denarnico, pa ne razkrijejo. Kaj lahko sledenje doseže, kakšno vlogo imajo regulirane kriptoborze in kje so meje.
Kdor je zaradi prevare izgubil bitcoin ali druga kriptosredstva, pogosto sliši dve nasprotujoči si trditvi: da so kriptovalute povsem anonimne in denarja zato ni mogoče najti – ali da je vsaka transakcija za vedno shranjena in je storilce zlahka izslediti. Nobena od njiju v tej obliki ne drži.
Resničnost je nekje vmes. Pot kriptosredstev je pogosto mogoče precej daleč izslediti. Težje je vprašanje, katera oseba stoji za naslovom in ali iz tega izhaja iztožljiv zahtevek.
Javno vidno, a psevdonimno
Pri večini razširjenih kriptovalut so transakcije shranjene v javnem registru, verigi blokov. Vsak prenos je tam trajno zabeležen z naslovom pošiljatelja, naslovom prejemnika, zneskom in časom ter ga je mogoče pregledati prek prosto dostopnih raziskovalcev verige blokov.
Imen ta register ne vsebuje. Naslov denarnice je niz znakov, ki ga je mogoče brez dokazovanja istovetnosti ustvariti v poljubnem številu. Zato govorimo o psevdonimnosti: vidno je, da je znesek prešel z enega naslova na drugega, ne pa, komu ti naslovi pripadajo.
Kaj lahko sledenje doseže
Izhajajoč iz transakcije oškodovanca je mogoče izrisati, prek katerih naslovov so bila kriptosredstva posredovana naprej. Preiskovalni organi in specializirani ponudniki storitev za to uporabljajo analitična orodja, ki prikažejo tokove plačil in lahko naslove pripišejo znanim storitvam. Poveden je predvsem trenutek, ko sredstva prispejo na kriptoborzo ali k drugemu ponudniku storitev.
Storilci te možnosti poznajo in analizo načrtno otežujejo: zneski se razdelijo, usmerijo prek številnih vmesnih naslovov, zamenjajo za druga kriptosredstva ali pošljejo prek storitev, ki tokove plačil zakrivajo. Z vsakim od teh korakov postane pripis bolj negotov in ne vodi vsaka sled do oprijemljivega rezultata.
Vloga reguliranih kriptoborz
Kdor želi kriptosredstva zamenjati za evre ali drugo državno valuto, je večinoma odvisen od trgovalne platforme. Ponudniki, ki so regulirani v Evropski uniji, so zavezani dolžnostim s področja preprečevanja pranja denarja in morajo svoje stranke identificirati. Če sled vodi k takemu ponudniku, tam praviloma obstajajo podatki o osebi, ki je odprla račun prejemnika.
Zasebnim osebam pa ponudniki teh podatkov običajno ne izdajo. Informacije prejmejo predvsem organi pregona, ki lahko poleg tega poskrbijo za zavarovanje dobroimetja, dokler je to še na voljo. Zato sta pomembna hitra kazenska ovadba in popolni podatki o transakcijah. Oškodovanci lahko prek odvetnice ali odvetnika predlagajo vpogled v preiskovalni spis in tako po potrebi izvedo za ugotovitve.
Katere podatke bi morali oškodovanci zavarovati
- identifikatorje transakcij (ID transakcije ali zgoščeno vrednost) vseh nakazil storilcem
- lasten naslov pošiljatelja in naslove prejemnikov, po možnosti kot besedilo, ki ga je mogoče kopirati, in ne le kot posnetek zaslona
- datum, uro, znesek in vrsto kriptosredstva
- izpiske računa in pregled transakcij lastne kriptoborze ter dokazila o predhodnem nakupu z evri
- poteke klepetov, e-poštna sporočila, spletne naslove platforme in posnetke zaslona tamkajšnjega računa
Smiselno je tudi, da o sumu prevare obvestite lastnega ponudnika, prek katerega ste kriptosredstva kupili in poslali.
Pravna opredelitev in meje
Pravno proti storilcem redno obstajajo odškodninski zahtevki, zlasti iz § 823(2) nemškega Civilnega zakonika (BGB) v zvezi s § 263 nemškega Kazenskega zakonika (StGB) in iz § 826 BGB. Uveljaviti pa jih je mogoče le proti osebi, ki je znana, dosegljiva in razpolaga s premoženjem. Sledenje zato ni samo sebi namen: je pripomoček za iskanje opornic za preiskavo, zavarovalne ukrepe ali zahtevke proti udeležencem, ki jih je mogoče identificirati. Ali se s tem povezan trud izplača, je odvisno od višine škode, preteka časa in razvidne plačilne poti.
Sklep
Kriptotransakcije je mogoče izslediti, ni pa jih brez nadaljnjega mogoče pripisati določeni osebi. Najboljši obeti so, kadar sled vodi k reguliranemu ponudniku s preverjanjem istovetnosti in so organi vključeni zgodaj. Vrnitev sredstev je mogoča, nikakor pa ni gotova – to je treba odkrito povedati. Ta prispevek je namenjen splošnemu informiranju in ne nadomešča pravnega svetovanja v posameznem primeru.
Pogosta vprašanja
Da, z identifikatorjem transakcije ali naslovom prejemnika je mogoče knjižbe priklicati v javnem raziskovalcu verige blokov. Tam vidite nadaljnje naslove in zneske, ne pa oseb za njimi. Za zanesljivo analizo so večinoma potrebna posebna analitična orodja in izkušnje.
Ne, potrjene transakcije na verigi blokov tehnično ni mogoče preklicati. Vrnitev predpostavlja, da prejemnik sredstva prenese nazaj ali da je dobroimetje pri ponudniku storitev zavarovano in pozneje izdano. To uspe le v delu primerov.
Praviloma ne neposredno, saj ponudnike zavezujejo dolžnosti varstva podatkov in zaupnosti. Informacije prejmejo predvsem organi pregona v okviru preiskovalnega postopka. Prek vpogleda v spis, predlaganega po odvetniku, lahko oškodovanci po potrebi izvedo za rezultate.
