Kdor se glede naložbe denarja posvetuje z banko, premoženjskim svetovalcem ali finančnim posrednikom, lahko pričakuje priporočilo, ki ustreza njegovemu položaju. Pravno pri tem pogosto nastane svetovalna pogodba – tudi brez izrecnega dogovora in ne glede na to, ali je bilo za svetovanje plačano posebno honorarno nadomestilo.
Iz te pogodbe izhajajo dolžnosti. Svetovanje mora biti prilagojeno vlagatelju, torej upoštevati vaše naložbene cilje, vašo pripravljenost na tveganje, vaše finančne razmere in vaše izkušnje. Poleg tega mora biti prilagojeno produktu: o bistvenih lastnostih in tveganjih priporočenega produkta je treba pojasniti pravilno, popolno in razumljivo – na primer o tveganju izgube, dolgi vezavi kapitala ali omejeni tržljivosti. Odvisno od okoliščin je treba pojasniti tudi provizije in povratna nadomestila, ki jih svetovalec prejme za priporočilo.
Ni vsaka izguba posledica napačnega svetovanja; tečajna tveganja načeloma nosi vlagatelj. Če pa so bile dolžnosti kršene, pride v poštev odškodninski zahtevek, ki je pogosto usmerjen v razveljavitev naložbe. Ali so pogoji podani in ali jih je v sporu mogoče dokazati, je odvisno od posameznega primera in razpoložljive dokumentacije. Ker zahtevki lahko zastarajo, je zgodnja preveritev smiselna.