Pri phishingu se storilci izdajajo za banko, dostavno službo, upravni organ ali plačilno storitev. Prek ponarejenih e-poštnih sporočil, SMS-ov, sporočil v aplikacijah za sporočanje ali telefonskih klicev poskušajo pridobiti dostopne podatke, podatke o kartici ali odobritve. Sporočila in spletne strani so pogosto tako dobro izdelani, da jih od izvirnika skoraj ni mogoče ločiti. Prizadeti so ljudje vseh starosti in vseh poklicnih skupin.
Pravno je predvsem pomembno, ali ste poznejša plačila odobrili sami ali pa so storilci s pridobljenimi podatki ravnali brez vašega soglasja. Za neodobrena plačila zakon v § 675u nemškega Civilnega zakonika (BGB) načeloma predvideva obveznost banke, da sredstva povrne. Banke pa povračilo pogosto zavrnejo z navedbo, da ste ravnali hudo malomarno.
Ali ta ugovor vzdrži, ni mogoče odgovoriti pavšalno. Odločilni so konkreten potek dogodkov, oblikovanost zavajanja, uporabljeni postopek odobritve in vprašanje, kaj lahko banka v sporu dokaže. Prav to preverimo na podlagi vaše dokumentacije.